LJUBEZEN JE BOJNO POLJE, 2005
razstava / projekt v sodelovanju z Žigom Karižem.
LJUBEZEN JE BOJNO POLJE, 2006
(različni pogledi iz postavitve v Ulrich Museum)

O skritosti časa. Lahko rečem-o, da je včeraj minilo, tisto prej je nekaj kar je že mimo, sedanji trenutek pa nekaj, na kar smo obsojeni in kar moramo živeti. Danes smo siljeni živeti »izničenje časa«, »brisanje razdalje in prostora«. Dandanašnji dominira amnezija sedanjosti in vlada aktualni trenutek, aktualni in takojšnji užitek. Sodobnost učinkovito briše preteklost in spomine ali pa jih z lahkoto manipulira, preoblikuje, uporablja, vendar za svojo novo zmago, novo zmago sedanjega trenutka. Danes povej-mo torej nekaj o preteklosti, poglej-mo nazaj, pa to ne bo nostalgija, niti utopija. Stopim-o nazaj, ne naprej. Gre za drugačen čas, ne za oboževanje starin in antike. Za novo obliko časa, pravzaprav moram-o spet znova odkriti čas, misliti čas, čutiti mirovanje časa, vseprisotno obliko časa. U-obličiti čas, govorim-o o procesu, sestavimo torej dolgo in počasno, pravzaprav mirujočo obliko, ki je obtičala nekje vmes med roko, usti in idejno sliko te oblike, obliko v mirujočem času pred in za sedanjim trenutkom; ne hitro, hipno in učinkovito, ampak dolgo, počasno, težko materialno-prostorsko-časovno obliko. Človek hiti, teče, čas miruje.

Konceptualna umetnost naj ne bi bila umetnost oblik in materiala, ampak umetnost idej in pomena. Vendar ideje so nematerialne oblike, oblike pa so tudi ideje, ki so našle svojo materialno obliko. Tukaj bi rad povedal nekaj besed o materialnem. Svet je materialen, digitalna je tehnologija, svet je star, sodobna je tehnologija. Svet ni zgolj zelo nestanoviten, gibljiv, pretočen, brez ravnotežja, virtualen, večsmeren, itd., je tudi neposreden, fizičen, materialen, je tudi tam kjer miruje, kjer je negiben, kjer stoji, kjer je STOP in ne GO. Brezoblična, divje tekoča in temno smrdljiva nafta ima seveda v našem svetu mnogo večjo vrednost od lepe oblike npr. breskve, informacija pa tudi mnogo večjo moč in vrednost od poteze roke ali udarca kladiva. Oblike o katerih bi rad govoril pa so fizične in materialne, so mirujoče in na enem mestu in niso mobilne. Te oblike niso distribucijske, torej aktualne, tržne, dominantne in politično korektne projekcije ali interpretacije življenjskega okolja, informacije, apologije in metamorfoze družbene realnosti, raziskave lokalnega in globalnega, javnega in privatnega, iskanje obstoječe ali sprejete forme identitete,... . Navedeno pravzaprav kaže na sodobno vse bolj profano in uniformno represijo vsakdanjosti, uporabnosti in nam ponovno govori, da ni prostora svobode in ne svobodnega prostora. Oblike pa so pred nami, a jih ne vidimo in ne občutimo, zato tu govorim o njih.

Snov. Material je iz sveta, obstaja kontinuiteta med svetom in materiali. Material, snov gre prek roke, od roke, iz roke. Ampak tudi iz telesa, iz ust, z glave, z lopate, iz mešalca, iz livarske peči, pa tudi iz žlice, hladilnika. Zdi se, da je v tem zelo ozkem prostoru še možno izboriti vtis enkratnosti in neponovljivosti. Oblika kot dogodek.

Zmaga človeka nad naravo. Vendar s tehnologijo ne obvladujemo narave, pač pa urejamo nov odnos med človekom in naravo. Narava pa kot da je še v dinamičnem in kompleksnem odnosu med redom in neredom. Tudi bio-geometrija kot da je še vedno lastna naravi, kjer narava igra čudovito in hkrati grozljivo neskončne oblikovne igre: »Vsa čuda oblik«, vsa čuda sprememb oblike. Vendar snov v svojih globinah resnično ni obstojna. Narava je oblika, ki se spreminja, ki umira in venomer spet raste…, ta iztrošena in ponavljajoča se izjava je dolgočasna, skoraj bebava, a hkrati vedno znova preprosto resnična.

Kamen lahko postane čist in prosojen, kamen lahko joče, kamen izginja kot pesek, ki ga izpirajo valovi civilizacije. Ostajajo krhki ostanki, zapisi številnih oblik, ki jih je nepovratno izbrisal val časa in val civilizacije. Pesek NON Western, pesek YES pred-moderen, ne-pre-hoden. Pesek je čista regresija. Daje vtis, kot da smo priča neki ostalini, ki je starodavna, a hkrati tako sedanja, sodobna. Peščene so neponovljive in v svojih variacijah neskončne. Krhke in ranljive, nedostopne.

Srečanje, preobrat, sprevrnitev, prekinitev, prelom, transformacija oblike. Pa tudi praznina in razmik oblike. Poskusim-o ABC… 123… Prvi razred, drugi razred, tretji razred… Razvrščanje materialnih oblik in razvrščanje ras-ti. Več ko urejamo, več opazimo oblikovnih sprememb, več rasti, življenja in hkrati več propadanj, minevanj, smrti oblik. Arheologija oblikovne verige je veriga, ki je našla obliko in naslednje oblike in nove oblike.

Zemljo pod desetimi prsti sili k petju. Prastara glina, torej zemlja tiho poje, prsti sprožijo neskončno igro iger, »gnetenj«, nastajanj, srečanj in brisanj, variacij, preoblikovanj, iskanje nečesa, kar stoji za površinskim videzom in ki je tudi notranje počelo teh neulovljivih možnosti sprememb enega in istega.

Iz nesamozadostnosti oblike življenja, oblike nemira. Nemirne oblike. Iskanje, pravzaprav bežanje, gibanje, topljenje, taljenje, raztapljanje, mehčanje trdega materiala. Oblikovati od znotraj. Pretekle oblike. Korenine oblik. Hrana je oblika. Oblike srca in oblike kruha. Oblike energije. Oblika gre skoz želodec drugače kot skozi roke. Prihodnje eksistenčne oblike za želodec in iz želodca.

Svetloba. Flower bomb. Bomb like flower. Odprte oblike. Senca. Vojne luknje, vojne oblike. Zakaj so rože tako čudovito lepe. Cvet se razcvete, kot se razstreli bomba. Atomska goba je hipnotična, celo privlačna. Ostre in sovražne oblike. Nekoč skalpel pri globoki anatomiji, pri odkrivanju večkratnega slojenja podkožnih notranjih pod-oblik, danes je računalnik postal vodilni instrument. Jabolko je mašina. Apple like instrument.

Pod oblike: pred - za – ob oblika. Po – na – pri – do oblika. Divje oblike in skoraj naravne oblike. Umetne oblike večkratnega slojenja prejšnjih in naslednjih oblik, podob, vsebin, pod oblik in oblikovnih formacij.

Živeti od zraka, oblike iz zraka. Air-brush. Oblikovati z zrakom. Tudi oblike življenja anorganskih snovi. Elementarne oblikovne operacije. Skrite oblike, skrito življenje. Mikrobi, »ekstremofili«, celične oblike, skrajne oblike potrebujejo za svoj obstoj skoraj nič, malo več kot nič. Ne škodijo nikomur in ničemur. Skrite oblike, Nevidni robovi, Robne oblike, Kotne oblike. In Dvojne oblike premagovanja razlike. Te oblike potrebujejo zelo ZELO malo, ekstremno malo življenjskega prostora in snovi, ljudje sem ne sodijo.

Konzumiramo visoko-proračunske masovne masturbacije in nove in stare nove tehnologije izumljajo za nas nove, zabavne in hitre kolektivne oblike. Osebne oblike naj bi bile zdaj kar osebne muhe, skoraj muhe enodnevnice, vendar kljub temu vsak ima neko svojo obliko. Novodobni umetnik pa je - podobno kot novodobni znanstvenik – lovec na lovu v iskanju novih oblik, histeričen v obupnem spoznanju, da tradicionalne oblike (kipov, slik, situacij in postavitev) ne omogočajo ne pozornosti, ne prodaje, torej sodelovanja na trgu, vendar tudi in predvsem naj ne bi več  - stare oblike - nudile novih spoznanj, niti ne dajale možnosti in prostora za resnično ustvarjanje in za emigracijo v videnje, v gledanje, za novo imaginacijo in doživljanje in novo resničnost, drugo resničnost, kar je – karkoli si lahko umišljamo - bistvo v umetnosti, v umetnosti kot resnici.

Luknje so odprte, druge luknje so zaprte. Ene luknje so zapeljive in HIPNOTIČNE oblike, sodobne oblike kapitala. Zmagovalci (to) so tehnično dovršene, spolzke, opolzke in distancirane oblike vrhunsko oblikovanih mobitelov in avtomobilov, ki so predmet pohlepa in poželenja in zelo drage odtujene oblike, lastninski predmeti vidnih zmagovalcev. Danes neprestano maršira, paradira in demonstrira imperialna, zelo ekstenzivna produkcija, mega kilo epidemija, totalna. In tudi pogrebna, robotska, vedno znova iz pepela in porabe ustvarjena. Novi in novi čudeži, npr. bio-mediacije, nova seksualnost, kjer reprodukcija ni več odvisna od spolnosti in seks ni pogoj reprodukcije. Odtujena, tuja telesa, kreirani monstrumi iz Silikonske doline. Lepotice izpod skalpela in iz kozmetičnih salonov. Telesa nosijo različne oblike, človek in njegovo telo je že vse, oboje in troje, ljubeče, denarno in boleče prizorišče. Kanibalistična nostalgija - razmetane kosti, mišice v krčih, naša mehka duša tu ni pravilno inštalirana.

Zatrte oblike, kot komaj vidni sivi madeži. Black Flags. Black is the colour of the flag. Ruševine so najbolj značilne civilizacijske oblike, človeški madeži. V času, kjer si je industrija prek dizajnerskih umotvorov že zdavnaj prilastila pojem lepega in je dizajniranje s pomočjo genetike prešlo že na področje nekdaj svetega, po Božji podobi ustvarjenega telesa ex božje oblike, je tudi pojem lepega iztrgan iz rok umetnosti.

Nedoločljiv, negotov užitek. Ljubezen je lahko najvišja oblika nasilja. Ljubezen je človeška konfliktna oblika.
(2005)

ZA - O - OB OBLIKAH ( MAJHNE, KRATKE IN RAZSTRESENE OBLIKE )