HOJA (V galeriji), 1996
IDEJNI IN VIZUALNI PROJEKTI ZA VIZUALNE HORIZONTALNE POSTAVITVE TEPIHOV NA TLEH

POT ali HOJA je odhajanje oz. oddaljevanje ali prihajanje oz približevanje. (Pot je cilj.) PREPROGA NA TLEH: Gre za idejo neposredne markacije, pogojno rečeno naselitve notranjega prostora, sobe, hodnika ali stopnišča z risbo velikega formata izvedeno v obliki tepiha. Vendar delo, risba v/na tepihu ni nedotakljiva, nasprotno je dotakljiva, po njej se hodi in se ji ne umika, hodnik, prostor ostane funkcionalen. Hoja pa je mehka, utišana, tepih zaradi mehkega materiala in načina tkanja, utiša korak in naredi hojo mehko in lahko. RISBO V/NA TEPIHU zaradi horizontalne postavitve ali velikosti ni moč zajeti v enem samem pogledu, temveč - dobesedno - v več korakih, torej v času. Risba v/na tepihu tako tvori dve možni percepciji (gledanja): neposredno izkušnjo skozi hojo in vendar tudi pogled z distance, mentalno, optično recepcijo. Delo, risba v/na tepihu pravzaprav nima svojega priviligiranega prostora, ker si je prostor le sposodila, ko je zasedla hodnik ali sobo in je torej brez notranjega, nedosegljivega prostora, teritorija saj je "vsa" na dosegu človeka, njegovega koraka, ‘razprostrta’ pred njegovimi nogami. Prostor ni ‘odtujen’, zasežen saj je površina ostala v svoji funkciji za bivanje ali za pot, zvezo. Po tepihu se hodi in skozi hojo se vključi v delo s telesom tudi gledalec. Tepih postavljen npr. na/po stopnišču: večinoma ne živimo na stopnicah, stopnice nam predvsem služijo za prehajanje iz enega na drugi nivo. Stopnice so mesto prehoda in povezujejo najmanj dva nivoja hiše. Hoja po fizično mehkem tepihu pa vzpostavlja drugačno pot navzgor ali navzdol. Tepih prostorsko povezuje in se razteza (vmes) med tema nivojema. Delo ni nedotakljivo, nasprotno je dotakljivo, funkcionalno, postavljeno (in razstavljeno) leže na stopnice (takorekoč na tla), a kljub temu postavitev ima višino, višino, ki jo dosegajo stopnice. Človeško ali nečloveško? Prostorska risba, postavitev tepiha v prostoru je oblikovana po koraku (meri) človeka, torej je antropomorfna, vendar ne antropocentrična, saj človek ni več mera niti meja vseh stvari. Imaginarni prostor risbe je tudi drugi, drugačen, večji in širši od človeškega neposrednega izkustva.
PREPROGA NA TLEH: Gre za idejo neposredne markacije, pogojno rečeno naselitve notranjega prostora, sobe, hodnika ali stopnišča z risbo velikega formata izvedeno v obliki tepiha. Vendar delo, risba v/na tepihu ni nedotakljiva, nasprotno je dotakljiva, po njej se hodi in se ji ne umika, hodnik, prostor ostane funkcionalen.