NE-VIDNO (VIDETI ALI NEVIDETI) II., 1997
risba iz peska; pesek, pigment
Pesek in pisava. (Pesek je v preteklosti); Pesek v oči je bil naslov prostorske slike, ki nikoli ni bila instalacija, ker je bila prostorska risba. Risba pa je postala pisava (pisava peska, ne pisava v pesku) in pisava je bila skoraj neprekinjena črta od začetka do začetka, gibljiva in neskončna. Slediti in zasledovati. Risba in njena črta je bila v celi površini (prostorske) slike, torej se je izrisevala brez začetka in brez konca. V svoji precizni gostobesednosti je risba bila hkrati gluha in bučna. Nematerialna gluha bučnost. Bila so tla in bila je pisava (peska) in oboje je tvorilo zelo gibljiv prostorski zapis, ki je bil pravzaprav zaris: in ko je to bila pisava peska, potem so tu bile poti besed, poteze besed,... Zgoščen brezkončen glasnotihi krogotok. Vprašanje "kaj nam pomenijo tla v slikarstvu" se je postavljalo kot eno ključnih vprašanj; in seveda tudi vprašanje "kako da je slikarstvo zunaj slike" in "kakšno je slikarstvo kot pisava". Prostorske razsežnosti slike: Kot smo gledali se je slika videla prostorsko in lahko se je gledala v lastni pisavi. Na udaru časa: Ta ali bolje tisti prostorski za-ris je bil kar najbolj minljiv in kar najbolj bežen poskus, ker je bil uresničen v pesku, v materialu, ki je eden najbolj časovnih materialov (če ga motrimo s stališča gibanja). Gibljivost v času, v pesku. Konec v fotografiji, ki ji ne uspe zapolniti praznine.
(1996)
Vprašanje "kaj nam pomenijo tla v slikarstvu" se je postavljalo kot eno ključnih vprašanj; in seveda tudi vprašanje, "kako da je slikarstvo zunaj slike" in "kakšno je slikarstvo kot pisava". Slediti in zasledovati. Risba in njena črta je bila v celi površini (prostorske) slike, torej se je izrisevala brez začetka in brez konca. V svoji precizni gostobesednosti je risba bila hkrati gluha in bučna. Nematerialna gluha bučnost. Bila so tla in bila je pisava (peska).