UČI ME PAPIR II., 2007
papirna postavitev 2000/2007
Foto: Bojan Salaj
UČI ME PAPIR (LOVE LETTERS)
papirna postavitev, 2007
“Uči te papir”, II.
papirna postavitev

Postavitev UČI TE PAPIR, II. (prva – t.i. komunikacijska - postavitev je bila izvedena v avli na Pedagoški fakulteti, leta 2004) se navezuje na različna starejša dela, ki imajo 'za skupno’ povezovanje in prekrivanje verbalnega in vizualnega, ter njunih menjav. Posebej to velja za pisma, za oblike različnih pisem, poslanih med l. 1996 in l. 2004, po danes že klasični ali skoraj že 'zastareli' obliki pošte. Pisma so zamišljena, oblikovana in interpretirana zelo različno, npr., kot manjkajoče, besedno ali besedilno prazno sporočilo v obliki različnih slepih tiskov in/ali izrezanega papirja; ali kot nagovori, kjer pa je nasprotno poudarjena – sicer nevezana, torej iz besedila izrezana in izolirana - beseda. Beseda pa lahko kljub temu - v drugem primeru pisma - postane zelo osebno besedilo.
V vseh različnih primerih pa je skupna in primarna »materialnost forme«. Torej ročna oprijemljivost – materialna neposrednost sporočila in seveda zelo enostavna, danes skoraj že 'primitivna' komunikacijska oblika, po klasični pošti poslanega pisma. Te različne oblike pisem bodo pri novi postavitvi funkcionirale kot osnovni deli mnogo večjih realizacij in postavitev.
Papir je bil do današnjih sodobnih komunikacijskih sredstev in medijev, sodobnih posrednikov »besede in slike«, privilegirani nosilcev informacije in je bil v ne tako oddaljeni preteklosti tudi glavni, množični nosilec besede ali slike. Preko te vloge pa je bil tudi glavni nosilec/posrednik učenja, znanja, kulture, omike, politike in tako tudi urejevalec medčloveških želja, odnosov, družbenih zakonov in ekonomije življenja. Tam, kjer kroži papir, navadno ne kroži orožje. Papir nosi vso to veliko breme, a je na nek način v ‘svojem jedru’, v osnovi tako rekoč prazen. Beseda in slika, vizualni in/ali verbalni jezik sta tista, ki se vpisujeta v to praznino in jo zapolnjujeta.
Papir je bil do današnjih sodobnih komunikacijskih sredstev in medijev, sodobnih posrednikov »besede in slike«, privilegirani nosilcev informacije in je bil v ne tako oddaljeni preteklosti tudi glavni, množični nosilec besede ali slike. Preko te vloge pa je bil tudi glavni nosilec/posrednik učenja, znanja, kulture, omike, politike in tako tudi urejevalec medčloveških želja, odnosov, družbenih zakonov in ekonomije življenja. Tam, kjer kroži papir, navadno ne kroži orožje. Papir nosi vso to veliko