"ENSEMBLES" - PROSTORSKI REBUSI / KAMEN NA NEBU, 2008
2007/2008
Foto: BOJAN SALAJ; oblikovanje: MIRAN KLENOVŠEK
"ENSEMBLES" / KAMEN NA NEBU, plakat
dimenzija: 4x3m
»Ensembles – prostorski rebusi« / Kamen na nebu
V okviru razmišljanj ob kiparskem projektu za zunanji prostor, zunanjo odprto postavitev se zastavlja zelo veliko vprašanj.
Kip je telo in kip je vertikala, vendar je prav tako horizontala, pot. Kip je predmet, kip je lahko najdeni predmet, readymade. Kip je prostorska postavitev, medijska instalacija, mreža, kip je definicija v prostoru, kip je fizičen in materialen, vendar je kip lahko tudi proces, ki prikazuje problem trajanja, časa, stabilnosti in minevanja. Kip je tudi tekst in kip torej ni več nujno fizičen, predmeten. 
Kaj je kip in kaj je kiparstvo? Danes ni nič samoumevno in odgovor ni eden in ne domač. Vsekakor odgovor ni Ljubljanski. Kip/kiparstvo razumem skozi razširjen pojem, brez idejnih ali omejitev v oblikovanju in materialu. Radikalno rečeno, kip je vse kar umetnik ali kipar imenuje ali tudi določi za kip. In kiparski material je vse kar uporabimo za kip (vse snovi in materiali: kovina, kamen, glina, les, papir, karton, plastika, tekst, fotografija, video, industrijski ali naravni materiali, odpadki in »ready made« predmeti… ali kombinacija raznovrstnih materialov in različnih tehnik in tehnologij).
Kip – kiparstvo kot umetniški medij je lociran med negibnostjo in gibanjem. Kip je lahko ustavljen čas, ujet čas. Vendar kip je tudi produkcija razmerij do sveta. Kip je poseben predmet med človekom in svetom. Kip je lahko tudi relacijski predmet med stvarmi in predmeti. Forma je razlika. Kiparska forma je orodje in orožje komunikacije.
Tudi ljubitelji moderne, konkretne in materialne – seveda tu sploh ne mislim tradicionalne - skulpture ne morejo mimo dejstva, da se je v zadnjih dveh desetletjih zgodil premik od objekta k intervenciji. In še več: zadeve so danes postale konceptualno in materialno tako vmesne, hibridne in subtilne, da smo prišli že do točke, ko je postala skulptura nematerialna in komaj vidna. Ne le da potrebujemo zemljevid, da jo lahko najdemo, danes mnogokrat potrebujemo tudi podpis, poimenovanje, da jo lahko sploh prepoznamo in vidimo.
Koliko je umetniška oz. kiparska forma danes sploh lahko še abstraktna ali avtonomna. Ali je lahko objektivna, realistična? Ali je umetniško delo – kip samo stvar med drugimi stvarmi, in ali se je umetnost popolnoma stopila z življenjem samim. In ali je zahtevati njeno/njegovo avtonomijo danes pravzaprav paradoks? Umetniška oblika je dialog in interakcija. Čeprav avtorska in subjektivna je medij, ki prehaja med različnimi disciplinami in znanji, med racionalnim, fizičnim in senzualnim.
Viri so danes – ob in kljub vsem različnim omejitvam – zelo različni, razpršeni in bogati.
Sodobna »postkonceptualna umetnost« je vse bolj prečena z življenjem in zavezana konkretnim življenjskim izkušnjam. Umetnost je v nekaterih oblikah celo prevzela obliko samega življenja, vendar tako, da je mnogokrat zaobšla in potlačila dejstvo, da je življenje samo postala umetna forma, konstrukcija. »Realizem« je iluzija, prevara, živimo medijski svet in svet spektakla. Vse bolj pa tudi prepoznavamo prostorske, časovne in ekonomske omejitve v aktualen življenju. Danes vidimo in vse bolj tudi občutimo kako hitro se 'uniformira', združuje, poenostavlja in homogenizira svet. Specifike in razlike izginejo zelo hitro. Blagovna menjava pa je bogata in širokopasovna, hitra, vendar je tudi enostranska. Bogastvo in nasičenost informacij je ogromna. Kako naj v to polnost, nasičenost in zasedenost umestim/o še kip fizično in ne le idejno, virtualno?
V našem okolju, v sodobnem svetu vseeno najdemo zanimive relacije in/ali podobne odnose kot v sodobnem kipu ali sodobnem umetniškem delu:
Zakoni gravitacije, premagovanje gravitacije in teža.
Načrtovanje, konstrukcija, material, ekonomija in izvedba.
Lahko/težko.
Prazno/polno.
Ploskovitost/volumen.
Vertikalno/horizontalno.
Center/periferija.
Preprosto/kompleksno.
Enotno/sestavljeno.
Kontinuiteta/diskontinuiteta.
Ravnotežje/neravnotežje.
Stabilno/nestabilno.
Konfliktno/usklajeno.
Mirovanje/spreminjanje, gibanje.
Temporalnost/permanentnost.
Mesto. Prostorski kontekst je 50% kipa je bilo prepričanje modernista. Prostor ni in ne more biti ločen, izločen od umetniškega dela. Še toliko manj zdaj. Bolj kot kdajkoli prej se danes sprašujemo o tradicionalnih postopkih in pristopih h skulpturi. Ne le klesanje, modeliranje, sestavljanje ali komponiranje kipa iz raznorodnih elementov, celo kip konstituiran 'le' iz najdenih predmetov je že klasika.
Kiparski projekt z delovnim naslovom »Ensembles – prostorski rebusi / kamen na nebu« je zastavljen kritično in problemsko in brez vsebinskih, vrednostnih, estetskih, utilitarnih ali tradicionalnih omejitev in seveda tudi tehničnih, materialnih ali medijskih določil kaj je to kiparski material ali kiparsko orodje. Način formiranja, oblikovanja, pozicija ali status kipa je odprt in ne omejujem njegove materialne in vizualne pojavnosti, smiselnosti ali vrednosti. Seveda pa se ob tem zavedam določujoče in mnogokrat odločilne vloge baze, temeljev, torej resnično omejene in siromašne podpore umetniški produkciji. Kdo podpira kip? Podstavek ali konstrukcija? Železo ali ekonomija? Besede ali denar?
Zavedam se napetosti med individualnim in kolektivnim, med privatnim in javnim v današnjih družbenih in prostorskih razmerjih. Skušam reflektirati različne konstelacije med pogledom, percepcijo in refleksijo, doživetjem.
Zunanja prostorska postavitev »Ensembles….« razume travnik, prostor pred Grubarjevo palačo kot odprt, raziskovalni prostor in tudi kot prostor dialoga, komunikacije in izmenjave, kot mestni socialni prostor. Ustvarili smo različne prostorske odnose znotraj kiparske instalacije in do zunanjih prostorskih dejavnikov in seveda do obiskovalca.
Umetnost ni fizično in ne simbolično ločena od sveta, od zunanjega, v tem primeru mestnega prostora. »Ensembles – prostorski rebusi / kamen na nebu« je umetniški projekt, ki kiparski medij uporablja za dialog v javnem prostoru.
Kaj je kip in kaj je kiparstvo? Danes ni nič samoumevno in odgovor ni eden in ne domač. Vsekakor odgovor ni Ljubljanski. Kip/kiparstvo razumem skozi razširjen pojem, brez idejnih ali omejitev v oblikovanju in materialu. Radikalno rečeno, kip je vse kar umetnik ali kipar imenuje ali tudi določi za kip. In kiparski material je vse kar uporabimo za kip.