HITRO PREDAVANJE - 400 SEKUND, 2008
1.10., PechaKucha
Foto: Alen Ožbolt
Hitro predavanje - 400 sekund
1
Bellevue. Za vse oči ni kruha.
Gledamo prej, gledamo zdaj in gledamo potem.
Ali gledamo ven ali gledamo not?
Kaj vidimo in kaj gledamo?
Kaj zares vidimo in kaj zares gledamo?
Živimo v svojih glavah, ali vidimo - gledamo s svojimi očmi.
Naše oči sanjajo.
Modernisti so rekli: je, kar je; to kar vidiš, je to kar vidiš.
Danes velja ravno obratno: kar vidiš, ni to kar vidiš.
2
Komuniciramo in konzumiramo.
Not in ven.
Znotraj in zunaj.
Import - Export.
Konzumiramo praznino.
Praznino v sredini.
Površinsko formo brez jedra.
Kinder jajček zapolni to praznino.
Za svet si le, če si priklopljen, če si v obtoku.
Prisiljeni smo propagirati, širiti svoje ideje, agitirati.
Razmnožiti semena, prodati se, prodati sebe in svoje ideje.
3
Življenje oblik.
Pretekla dela na plakatu »Ljubezen je bojno polje« so v relacijah, v zvezah.
Razvoj vrst.
ABC… 123…
Prva veja, drugi razred, tretja liga.
Darwin je imel prav, človek ni iz boga, človek je iz opic.
Le da ni vedel za supermene, kiborge, robote.
Razvojne veje.
Urejanje mnogih in raznoterih umetniških del in projektov.
V 20. letih neprestano gibanje in metamorfoza/e oblik/e.
V škatlah urejanje preteklih oblik med leti 1997 in 2005.
4
Umetnost ne daje prednost znanemu, domačemu, udobnosti, podobnosti, funkciji.
Umetnost si mora vedno vzpostaviti prostor svoje lastne eksistence, prisotnosti.
Celota je iz različnih delov, iz velikih in majhnih delov.
Vidnih in nevidnih, skritih.
Zlaganje, prekrivanje, sestavljanje.
5
Pesek. Tla. Pesek govori tiho. Risba v pesku.
Risba je pisava, gibljiva in neskončna.
Pesek ni zahodni, ni »West«, pesek je pred-moderen in ne-pre-hoden.
Pesek je regresija.
Kot da smo priča neki ostalini, ki je starodavna, a je hkrati tako sedanja, sodobna.
Peščene risbe so neponovljive in v svojih variacijah neskončne.
Krhke in ranljive, nedostopne, kratke.
6
Tla. Horizontala.
Slika s stene na tla.
Slika kot polje.
Polje slike.
Zemlja se vidi. Na tleh.
Slika modro znotraj.
Dihajoča površina.
7
Mesečnik.
Mehka hoja.
Od spanja do spanja.
Slika kot vdih izdih.
Pot iz zlata, denarja.
Vodoravno ležanje. Spanje.
Vzglavnik, vzglavje, postelja, spalnica.
To so osebni 'nočni' prostori, ki pripadajo nekemu drugemu redu, nočnemu horizontu.
V svetu produkcije je to priklon nefunkcionalnemu, neproduktivnemu času.
8
Na robu.
Zid je meja in pregrada, ločevanje, vendar je tudi prehod.
Kaj je potem rob, ki je vmes med dvema površinama?
Rob je skrajni, zunanji del telesa.
Rob je vmes med dvema stranema, je obrat.
Politično je rob ali prehod ali spopad med enimi in drugimi.
Eksistencialno, živeti na robu družbe, pomeni živeti v bedi, živeti marginalno.
Na robu zavesti so sanje in spomini.
9
Dinamična, gibljiva forma.
Gibanje.
Vrtenje.
Polivanje.
Vrtenje.
Sukanje.
Oblika - snov.
Snov ni mrtva, je živa pri formiranju, oblikovanju.
Gre za menjavo med snovjo in 'njeno' formo.
Obliko snovi.
10
Snov.
Material je iz sveta, obstaja zveza med svetom in materiali.
Glina gre prek roke, od roke, iz roke.
Leva roka, desna roka.
Leva in desna stran telesa.
Glino prsti silijo k petju.
Brez ust, brez pljuč, trebuha, brez drobovja.
11
Gor.
Iti gor.
Plamen.
Kvišku.
Plamen gre, gori kvišku, v nebo.
Poteze glasov.
Črni jeziki, bleščeči jeziki, prazni jeziki.
Nemirne oblike/oblike nemira.
12
Dol.
Drseti dol.
Tekoča snov sili dol.
Očem in svetlobi skrite naravne oblike.
“In the Name of Pain”.
V imenu bolečine.
Strah pred solzami.
Ljudje se bojimo solz.
Ljudje nismo živali, zato se bojimo svojih gonov, instinktov.
13
Kladiva govorijo.
Žeblji pojejo.
Kamni se kotalijo.
Torej sukanje, gibanje.
Doživetje ali življenje to ni slika.
Življenje, doživljanje je gibljivo, hodeče.
Izkušnja je vezana na čas in prostor.
14
Aerobij.
Živeti od zraka.
Dihanje in zračne študije.
Dihajoče površine.
Slike narejene z zrakom.
Slikati z zrakom.
15
Srečanje, preobrat, sprevrnitev, prekinitev, prelom, preobrazba.
Pa tudi praznina in razmik.
Pred – po – ob - za - forma.
Elementarne oblikovne operacije. Skrite forme, skrito življenje.
16
Oblikovna veriga je veriga, ki je našla svojo prisotno telo in sledečo telo in še novo telo.
Igra.
Neskončne igre.
Družabne igre.
Menjave.
Repeticije.
Več ko gledamo, več opazimo sprememb, več gibanja, rasti, življenja in hkrati več propadanj, minevanj, smrti oblik.
17
Krogotok.
Krogotok potez.
Ni centra, ni fiksne točke, je stalna preobrazba.
Risba je na površini.
Po celi površini.
Površina postane slika in slika postane podoba.
Naključna, slučajna in hkrati nadzorovana, hotena podobotvorna dejanja.
Gibanje potez, gibanje čopiča na površini.
18
Valovanje.
Valovanje podobe.
Mokre podobe.
Menjave, pretakanje, spremembe.
Viharne scene.
Slike kot dogodki, divji, antagonistični prizori.
Prizori, ki ne mirujejo, ne “stojijo na mestu”, tako rekoč neprestano ‘prihajajo in odhajajo.
19
Svetlobna granata.
Roža kot bomba.
Cvet se razcveti, kot se razstreli bomba.
Nevarni prizori.
Za njih ne krivite umetnosti.
Odprte ranjene oblike.
20
Umetnost torej spreminja svet in še več: umetnost je tisto, kar svet šele naredi za svet.
Umetnost je refleksija sveta, ko se svet šele uresniči kot svet, saj svet brez umetnosti ni svet, in šele z umetnostjo svet čisto zares postane naš svet.
Umetnost ni lepa a je iz tega sveta, je del sveta in hkrati tudi njegova razlika, presežek, tisto kar človeka šele postavi v človeški odnos do tega sveta, ga loči od živalskega nagona in vsakdanjega boja za kruh in preživetje.  
Gledamo prej, gledamo zdaj in gledamo potem. Ali gledamo ven ali gledamo not? Kaj vidimo in kaj gledamo? Kaj zares vidimo in kaj zares gledamo? Živimo v svojih glavah, ali vidimo - gledamo s svojimi očmi. Naše oči sanjajo. Modernisti so rekli: je, kar je; to kar vidiš, je to kar vidiš. Danes velja ravno obratno: kar vidiš, ni to kar vidiš.